NEONATALNA NEVROLOGIJA – utrinki
Mednarodni simpozij, Hotel Plaza, Ljubljana, 19.in 20. september 2014
Klinični oddelek za neonatologijo na Pediatrični ukliniki, UKC ljubljana je v hotelu Plaza v Ljubljani, skupaj z Društvom »Prvi koraki«, ponovno organiziral odmeven mednarodni simpozij..
Z zanimivimi predavanji so nastopili kolegi ljubljanskega UKC. Gosta simpozija sta bila svetovno znana prof. dr. Linda de Vries in prof. dr. Floris Groenendaal iz neonatalnega oddelka Univerzitetnega bolnišničnega centra v Utrechtu na Nizozemskem.
Udeleženke in udeleženci (več kot 70) so prišli iz večine slovenskih porodnišnic, pediatričnih oddelkov in ambulant, pa tudi iz tujine (Hrvaška, Makedonija). Vsak udeleženec je ob prijavi dobil monografijo (ki obsega 173 strani) s prispevki simpozija in posebej natisnjene izročke predavanj obeh profesorjev. Potek srečanja sta moderirala D. Paro Panjan in G. Nosan. Organizirana je bila razstava medicinskih pripomočkov.
Dvo dnevno srečanje je interdisciplinarno zajelo področje neonatalne nevrologije s stališča predstavitve diagnostike patoloških stanj možganov, akutnega zdravljenja hude zgodnje možganske prizadetosti in posebej obravnavalo primerjavo različnih slikovnih in funkcionalnih preiskav osrednjega živčevja pri plodu, nedonošenčku in donošenem novorojencu. Pobudnica in organizatorka simpozija prof. dr. D. Paro Panjan je uvodoma poudarila, da se je zanimanje za neonatalno nevrologijo pojavilo razmeroma pozno – v sredini prejšnjega stoletja, ko se je z razvojem intenzivnega zdravljenja izboljšalo preživetje novorojenčkov z obporodno asfiksijo in nizko porodno težo. Ob tem se je pojavila potreba po metodah, s katerimi bi bilo mogoče dovolj zgodaj prepoznati prizadetosti in nekatere posebne potrebe teh otrok ter napovedati izide njihovega nevrološkega, umskega in gibalnega razvoja. Razvile so se različne metode preiskovanja in vsaka je prispevala k boljšemu znanju ter razumevanju razvoja osrednjega živčevja in k zgodnji prepoznavi genetskih, presnovnih in drugih bolezni osrednjega živčevja že v obdobju novorojenčka. Današnja neonatalna nevrologija predstavlja nadaljevanje dolgoletne in bogate tradicije prizadevanj slovenske neonatologije, da bi sledila razvoju v svetu in s svojimi prispevki bogatila znanje in izkušnje na tem področju.
Oba nizozemska profesorja sta popolnoma upravičila pričakovanja udeleženk in udeležencev. Skupno sta pripravila pet predavanj. Prof. L. de Vries je najprej predavala o slikovnih preiskavah možganov pri nedonošenčkih. Na nizozemskem vsi nedonošenčki, ki so rojeni po 24. tednu nosečnosti dobijo intenzivno zdravljenje in večina jih preživi. Obseg hudih posledic ekstremne nedonošenosti pa se pri njih s časom zmanjšuje. Moderne nevro slikovne metode (ultrazvok – UZ, magnetna resonanca – MR) so predvsem uspešne pri napovedi kasnješih blagih nevroloških izpadov. Pri drugem predavanju z naslovom »Neonatalna možganska kap« je profesorica pokazala, da pomembno vlogo pri diagnosticiranju in napovedi nevro razvoja po perinatalni arterijski ishemični kapi igra MR preiskava med 3. in 6. dnem po rojstvu. Dodatne pomembne podatke pa omogoča MR traktografija ob sledenju pri 3 mesecih starosti. V tretjem predavanju o poškodbi bele možganovine in diagnostiki z UZ in MR, njuni primerjavi in dolgotrajnem sledenju otrok, je ugotovila, da je pri UZ preiskavi pomembna izkušenost preiskovalca in tedensko ponavljanje UZ pregledov. Pomembne dodatne podatke lahko nudi MR, ki je še posebno koristen pri pacientih z necističnimi poškodbami bele možganovine.
Prof. F. Groenendaal je opisal klinične in MR korelacije po hipoksično ishemični poškodbi možganov donošenih novorojencev. Metoda je zelo učinkovita, če jo uporabijo med 4. in 7. dnem po rojstvu. Za klinično uporabo so pomembne sekvence T1, T2, DWI in protonska MR spektroskopija. V drugem predavanju je pregledno predstravil metode in zdravila za zaščito osrednjega živčevja po perinatalni hipoksiji. Prikazal je rezultate terapevtske hipotermije na Nizozemskem, ventilacijo s ksenonom, argonom, uporabo trofičnih dejavnikov, protivnetnih sredstev in celične terapije.
O terapevtski hipotermiji pri nas je predavala prof. M. Derganc, ki je s sodelavci predstavila rezultate zdravljenja v intenzivni enoti Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo UKC Ljubljana pri 55 novorojenčkih. Rezultati so primerljivi s Cornell Medical Center v ZDA. J. Babnik je prikazal dolgoletne izkušnje ljubljanske porodnišnice z možganskimi krvavitvami pri nedonošenčkih.
Med ostalimi predavanji so neonatologi in drugi strokovnjaki iz UKC Ljubljana prikazali uporabo različnih diagnostičnih metod in postopkov pri novoroujenčkih z nevrološkimmi okvarami. T. Vipotnik je prikazala slikovno diagnostiko pri plodu in N. Pečarič Meglič MR preiskave pri novorojencih. D. Neubauer je predaval o uporabi amplitudno povprečene elektroencefalografije, P. Fister pa o naših izkušnjah z uporabo spektroskopije blizu infrardeče svetlobe za oceno preskrbe s kisikom in prekrvitve možganov pri novorojenčku. M. J. Kržan je pregledno opisal prednosti in težave pri uporabi nevrofizioloških metod pri novorojenčkih. Pregled diagnostičnih metod je na koncu sklenila D. Paro Panjan, ki je primerjala različne metode kliničnega nevrološkega pregledovanja novorojencev – njihove prednosti in pomanjkljivosti.
Tematiko simpozija so zaokrožile dodatne teme, ki so jih predstavili: G. Nosan »Dejavniki tveganja za trombozo – naše izkušnje«, A. Soltirovska Šalamon je predavala o dejavnikih tveganja za neonatalne konvulzije in J. Lozar Krivec o aktualni temi v zvezi s kardio-kirurško tematiko: »Možganska okvara pri novorojenčkih s prirojenimi srčnimi napakami«. B. Gnidovec Stražišar je razširila tematiko s pregledom stanj, ki so pri novorojenčkih podobna asfiksiji. Psihologinja J. Kodrič je opisala kasnejši razvoj prezgodaj rojenih otrok s predavanjem: »Kognitivni in vedenjski izidi prezgodaj rojenih otrok«.
Po vsakem predavanju se je razvila razprava, vendar je potek simpozija vseeno in pohvalno ostal popolnoma v predvidenih časovnih okvirih (Slika 1).
Mednarodni simpozij, ki je bil eden letošnjih osrednjih neonatalnih strokovnih dogodkov v Sloveniji, je celovito obravnaval diagnostiko, zdravljenje in zaščito osrednjega živčevja pri novorojencih.
Splošni vtis o simpoziju je bil odličen – tako s strokovne, kakor tudi organizacijske strani. Priprava in izvedba predavanj sta bili na višini mednarodnega dogodka, ki je potekal v angleščini. Izkušnje dveh prominentnih nizozemskih strokovnjakov so interdisciplinarno dopolnili neonatologi in raziskovalci terciarnega slovenskega centra – UKC Ljubljana.
Strokovna prireditev je zbudila zanimanje tudi izven meja naše republike in tako pripomogla k stikom in izmenjavi strokovnih izkušenj slovenskih neonatologov in pediatrov s kolegicami in kolegi sosednjih držav.
Borut Bratanič
<< Nazaj na Arhiv